Cementarna Salonit Anhovo te dni obeležuje 100. obletnico delovanja. Jubilejni dogodek je vodstvo družbe pospremilo s sporočilom za javnost, kjer so predstavili delovanje družbe in kako bo ta v prihodnosti z najnovejšimi inovativnimi tehnologijami stopila na pot zelenega prehoda v trajnostno brezogljično družbo. Pri tem pa ni mogoče spregledati, da so vsa medijska poročanja skoraj dobesedno enaka in da je pri skoraj vseh dodan pripis, da gre za sponzorirano objavo ali oglasno vsebino.
Če je cementarna res tako uspešna in perspektivna, zakaj so potrebne sponzorirane objave o njeni obletnici?
V društvu Eko Anhovo in dolina Soče 100. obletnico doživljamo kot tragedijo, ki je nepopravljivo zaznamovala naše okolje in marsikomu od nas vzela družinske člane, sorodnike, prijatelje. Kruto dejstvo, ki je usodno zaznamovalo življenje marsikoga izmed nas in tragedija, od katere se vodstvo podjetja na vsak način želi distancirati in svoje aktivnosti zakamuflirati v celofan praznih parol o trajnosti in zeleni prihodnosti.
Cementarna je že zdavnaj presegla lokalne in tudi državne okvirje, saj je v tuji lasti in z izkoriščanjem naših mineralnih surovin ne oskrbuje samo slovenskega gradbeništva, ampak v veliki meri tuje trge. Kako ‘zelena’ je sploh lahko cementarna, ki letno sežge nekajkrat več (v glavnem tujih) odpadkov kot največja sežigalnica pri nas, ob tem pa kljub tehnološkim posodobitvam v seštevku vedno bolj povečuje obremenitve okolja: prekomerno izkorišča naše neobnovljive naravne vire, izpušča vedno večje količine škodljivih snovi, povzroča vedno večje transporte po cestah, nevzdržen smrad, degradacijo krajine in bivalnega okolja ter razvrednotenje nepremičnin?
Besedičenje članov uprave o zelenem razvoju in zmanjševanju vplivov na okolje zaradi inovativnih tehnologij je zato cinično in žaljivo do domačinov!
Mogoče pa je cilj sponzoriranih objav odvrniti ljudi od dvomov o varnosti vedno večjega sosežiganja odpadkov, zaradi katerih je cementarna dejansko postala sežigalnica odpadkov z milejšimi okoljskimi zahtevami od namenskih sežigalnic in za katerega se bojimo, da se bo nekega dne izkazal za enako zdravstveno katastrofo, kot pretekla uporaba azbesta? Zveni znano?
V času popularizacije ‘zelenih rešitev’ žal postajamo priče absurdnim situacijam, ko se besede o zelenih tehnologijah, trajnostnemu razvoju in sklicevanju na evropski zeleni dogovor zlorabljajo kot izgovor za povečevanje lastnih dobičkov in s trajnostjo nimajo ničesar skupnega. Dokaz omenjenega je prav Salonitovo sporočilo za javnost, ki je eklatanten primer t.i. ‘greenwashinga’ – oblike trženja, pri kateri se zeleni PR varljivo uporablja za prepričevanje javnosti, da so proizvodi, cilji in politike organizacije okolju prijazni. A v resnici niso nič od tega.
