Pripovedujejo nam, da živimo v okolju z boljšim zrakom, kot je v večini slovenskih krajev in da je naš zrak primerljiv z Bovcem in Bohinjem – čeprav vanj izpuščajo tisoče ton mnogih škodljivih snovi…
Pravijo, da naše zdravje ne odstopa od zdravja prebivalcev drugih območij – ko zdravnica predstavi svoje podatke, pa nas tolažijo z besedami “saj bo minilo…”
Pripovedujejo nam, da se uvrščamo v prvo tretjino slovenskih občin po kakovosti življenja – pa se je v 20 letih število prebivalcev v občini zmanjšalo za več kot 1000, večinoma mladih…

Ta “pravljična” pripovedovanja smo združili v malo zbirko, ki smo ji dali naslov:

BAJKE IZ SREDNJESOŠKEGA BOHINJA 🙂

Bajka št. 1:
Zrak v naši okolici je boljši kot v večini slovenskih krajev in je primerljiv s kvaliteto zraka v Bovcu ali Bohinju… Zaradi sosežiganja odpadkov ni večjih izpustov škodljivih snovi v zrak…

Ko nam to pripovedujejo, nam največkrat pokažejo le primerjavo med povečevanjem sosežiganja odpadkov in povprečnimi emisijami prahu:

Ne pokažejo nam emisij drugih plinasti snovi – organskih spojin TOC, dušikovih oksidov NOx, benzena, težkih kovin…, ki jih v Bovcu ali Bohinju noben industrijski obrat ne izpušča v zrak… Kam naj bi se te plinaste snovi izgubile v našem zraku…?

Dalje: meritve samega podjetja pokažejo, da se s povečevanjem količine sosežiga odpadkov povečujejo tudi povprečne emisije nekaterih škodljivih snovi. To se lepo vidi iz primerjave povečevanja količine odpadkov in emisij TOC, NOx in ogljikovega monoksida CO:

Predvsem pa: za nas prebivalce so veliko bolj kot povprečne emisije v mg/m3 pomembne skupne emisije snovi. Cementarna namreč izpušča v zrak več-sto-tisoč m3/uro dimnih plinov in povečuje proizvodnjo (in s tem čas obratovanja peči). Iz podatkov Agencije RS za okolje je tako razvidno, da se – z izjemo prahu – povečujejo skoraj vse skupne emisije snovi v zrak:

Bajka št. 2:
Večina emisijskih vrednosti je določena enako za sežigalnice odpadkov in za sosežig v cementarnah… Ni mogoče primerjati med seboj sežigalnic in sosežiga v cementarnah, ker gre za dve različni tehnologiji…

Dejansko so v predpisih in okoljevarstvenem dovoljenju omogočene naslednje razlike v izpustih:

Poleg tega morajo sežigalnice te vrednosti izpolnjevati vsake pol ure, cementarna ki sosežiga odpadke pa le v celodnevnem povprečju, kar ji omogoča da jih tekom dneva tudi večkrat prekorači. In kot že rečeno imajo cementarne zelo velike količine izpustov, večje od sežigalnic, kar pomeni tudi veliko večjo skupno količino škodljivih snovi, kot v sežigalnicah.

Če bi za sosežig v cementarnah veljali enaki predpisi kot za sežigalnice odpadkov, bi morala cementarna, ki želi uporabljati odpadke za gorivo, namestiti dodatne filtre, ali pa ne bi smela obratovati!

Nas prebivalce v okolici pa tudi ne zanima ali se tehnologija imenuje sežig ali sosežig – zanima nas samo koliko nevarnih snovi izhaja v okolje. In ni sprejemljivo, da smo lahko prebivalci v okolici cementarn, ki lahko za gorivo lahko uporabljajo tudi samo odpadke, obremenjeni z nekajkrat večjimi izpusti škodljivih snovi, kot prebivalci v okolici sežigalnic.

Bajka št. 3:
Sosežiganje odpadkov nam omogoča ohranjanje delovnih mest…

Primerjava podatkov pokaže:

1. V letu 2019 je bila uporabljena že skoraj največja dovoljena količina 108.960 ton (pri čemer je bila večina odpadkov uvoženih iz Italije):

2. Število delovnih mest pa se samo zmanjšuje: od 506 zaposlenih v letu 2001 na 208 v letu 2019, v celotni skupini podjetij pa iz 767 v letu 2006 na 350 v 2019:

3. Povečal pa se je dobiček podjetja: v zadnjih letih na 15 mio € letno (pri čemer se je večji del dobička preko dividend izplačal avstrijskim in italijanskim lastnikom):

Bajka št. 4:
Z uporabo odpadkov zmanjšujemo emisije toplogrednega plina CO2…

Tudi pri emisijah CO2 nam prikazujejo le podatke o povprečnih vrednostih na tono klinkerja. Podatki o skupnih emisijah CO2 pa pokažejo: od leta 2010 do 2018 so se skupne emisije povečale za 84%. Delež Salonitovih emisij v sorodni slovenski industriji se je v tem času  povečal iz 4,5% na 10,5%:

Bajka št. 5:
Občina Kanal sodi v 1. tretjino slovenskih občin po kakovosti življenja…

Statistični podatki o številu prebivalcev občine Kanal od leta 2000 do 2020 pa pokažejo naslednje: v 20 letih se je število mladih med 20 in 30 leti zmanjšalo za več kot polovoco…

O razlogih za take razmere se sprašujejo tudi drugi, npr. v časopisu Primorske novice 2.11.2018:

Bajka št. 6:
Potrebno je zaupati uradnim institucijam, ki nas nadzorujejo…

Toda uradne inštitucije vedno povejo, da ukrepajo samo v okviru veljavnih predpisov. Problematika onesnaževanja v našem okolju pa je širša:

• ker predpisi omogočajo cementarnam večje izpuste pri sosežiganju odpadkov in nam ne zagotavljajo enakega zdravja, kot drugim,
• ker predpisi ne upoštevajo obstoječe obolelosti prebivalcev zaradi posledic pretekle azbest-cementne proizvodnje,
• in ker predpisi ne upoštevajo sočasnega izpuščanja veliko različnih nevarnih snovi, katerih vplivi se lahko pomnožujejo.

Poleg tega te inštitucije velikokrat ne opravijo pravočasno niti tega, kar bi morale: Agencija RS za okolje bi na primer morala že najkasneje avgusta 2016 zmanjšati Salonitu Anhovo dovoljeno vrednost povprečnih izpustov NOx iz 800 mg/m3 na strožjih 500 mg/m3 – pa je to storila šele 2018, torej skoraj 2 leti prepozno… Je mogoče zaupati taki instituciji?

Bajka št. 7: Podatki o emisijah SA, ki se navajajo, niso točni, niso verodostojni, so napačno interpretirani…

Podatki, ki so predstavljeni v tej objavi, so bodisi podatki samega Salonita Anhovo, bodisi so pridobljeni kot informacije javnega značaja na Agenciji RS za okolje ali povzeti po javnih uradnih objavah. Zato jih lahko vsak pridobi in preveri. Navajamo njihove vire po vrstnem redu:

• povprečne letne vrednosti emisij v mg/m3: spletna stran Salonit Anhovo (objavljena so letna poročila 2010-2017) ter Letna poročila o trajnih meritvah emisije snovi v zrak 2013-2019, pridobljena na ARSO
• skupne letne količine emisije v zrak: poročila na spletni strani ARSO 2002-2018
• letne količine prevzetih in sosežiganih odpadkov: poročila na spletni strani ARSO 2011-2018
• podatki o emiisjah CO2: poročila na spletni strani ARSO o izpolnitvi obveznosti naprav v trgovanju z emisijakimi kuponi 2005-2019
• podatki o številu zaposlenih in o poslovnih izzidih po letih: Letna poročila Salonit Anhovo d.d. in Skupine Salonit, objavljena na portalu AJPES
• podatki o številu prebivalcev v Občini Kanal ob Soči: podatki na spletni strani Statističnega urada RS.

Podatki so poleg tega prikazani taki, kot so, in ne “interpretirani”. Vsakdo se lahko sam poglobi vanje in si ustvari mnenje, kaj pomenijo.

Zato za konec:
Bodimo osveščeni. Prizadevajmo si za zdravo domače okolje. Nihče drug si ne bo namesto nas!