Zavedajmo se: vedno gre lahko kaj narobe!

Rušenje starih silosov v Anhovem se prejšnjo soboto 18.4.2020 ni končalo po predvidevanjih: po miniranju se silosa nista zrušila, ampak samo klecnila in ostala nevarno nagnjena nad okolico.

Tega ne pišemo ker bi želeli kritizirati. Nasprotno, dobro je, da je Salonit Anhovo teden kasneje oba silosa dokončno porušil in da se je nepričakovan dogodek končal -kot kaže- varno za vse udeležene.

Nerazumljivo pri tem pa je, zakaj tokrat prebivalci nismo bili obveščeni o miniranju in zakaj je že tretja rušitev potekala brez ukrepov za zmanjševanje prahu. Nesprejemljivo je, da se je zato po zrušenju silosev valil velik oblak prahu, gotovo tudi z veliko starega azbesta, daleč na okoliška naselja.

To pišemo zato, da bi se vsi skupaj zavedli, da pri izvajanju nevarnih dejavnosti nikoli ni mogoče v popolnosti predvideti vsega. Tudi če se zdi, da so bili proučeni vsi možni vplivi, tudi če zase verjameš da si med 10% najboljših v Evropi – vedno se lahko nekaj izteče drugače in privede do »izrednih dogodkov«.

To zavedanje je še toliko bolj pomembno kadar je v nekem okolju nakopičenih veliko nevarnih dejavnosti: od miniranja v kamnolomu, skladiščenja odpadnih gum in odpadnih olj, do sežiganja odpadkov z izpuščanjem velike količine nevarnih snovi v zrak. Čeprav je lahko tveganje za nesrečo pri eni dejavnosti majhno, nastane v seštevku ogromno možnosti za nepredvidene dogodke.

Primerov je veliko. Ni treba da gremo daleč nazaj v čas “čudežnega minerala” ali številnih izpadov filtrov na glavnem dimniku. Dovolj je če se spomnimo nedavne gradnje objektov za skladiščenje in doziranje “3D odpadkov”: zagotavljali so da ne bo nobenih vlivov na okolje, po začetku delovanja pa se je začel v okolico širiti močan smrad, ki še danes ni v celoti odpravljen.

V prihodnje se načrtuje veliko povečanje izkopa v kamnolomu, kar bo zahtevalo pogostejši transport eksploziva po cestah skozi naselja. Izdelovalec poročila o vplivih na okolje in Agencija za okolje sta glede tega “presodila” da je možnost eksplozije pri transportu izključena, ker se ločeno prevaža eksplozive in detonatorje in ker prevoze opravljajo le pooblaščena podjetja…

Ampak minerji, ki so rušili silose, so prav gotovo tudi pooblaščeni minerji in verjamemo da so vestno načrtovali miniranje – pa vendar se včasih zgodi nepredvideno.

Povečanje izkopa bo povezano z večjo proizvodnjo klinkerja, za kar je predvideno tudi povečanje sežiganja odpadkov, oboje bo povzročilo večje skupne emisije nevarnih snovi v zrak…. Vse to samo dodano povečuje obstoječa tveganja v okolju. Izdelovalec poročila o vplivih na okolje in Agencija za okolje pa sta glede tega “presodila”, da je bilo za obratovanje cementarne izdano okoljevarstveno dovoljenje in da so torej vsi rezervoarji in skladišča nevarnih snovi urejena skladno z zakonodajo in ne pomenijo tveganja za nesreče v okolju…

Ampak Vrhniški Kemis je prav tako imel okoljevarstveno dovoljenje – pa je vseeno prišlo do požara, ki je močno vplival na prebivalce Vrhnike in velik del okolice. Sežiganje modrega apna v cementarnah Wietersdorf in Peggau v Avstriji naj bi bilo izvedeno v skladu z dovoljenji in tehnološkimi zmožnostmi – pa je vseeno prišlo do zastrupitve doline Krčice s heksaklorbenzenom…

Vsi skupaj bi se morali zavedati: Salonit Anhovo lahko še stokrat doseže, da bo vplivno območje cementarne začrtano po meji tovarniškega kompleksa – ampak v resničnem življenju lahko njegove dejavnosti močno vplivajo na vse naše domove, zdravje in celotno dolino.