{"id":2111,"date":"2022-05-27T16:22:41","date_gmt":"2022-05-27T14:22:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ekoanhovo.org\/?p=2111"},"modified":"2022-05-27T16:43:34","modified_gmt":"2022-05-27T14:43:34","slug":"manipulacije-cementarne-salonit-anhovo-s-placljivimi-oglasi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/?p=2111","title":{"rendered":"Manipulacije cementarne Salonit Anhovo s pla\u010dljivimi oglasi"},"content":{"rendered":"

Dne 20.5.2022 je bila v \u010dasopisu Delo v rubriki Promo objavljena predstavitvena informacija z naslovom \u2018Kak\u0161na so tla v okolici cementarne?\u2019, ki jo je naro\u010dilo podjetje Salonit Anhovo d.d.\u00a0<\/span><\/p>\n

Pla\u010dnik promocijskega oglasa, podjetje Salonit Anhovo d.d., v \u010dlanku navaja ugotovitve Kmetijskega in\u0161tituta (KIS), \u2018da je sestava tal v cementarni in njeni okolici podobna drugim krajem primorske regije in tudi odmaknjenim naravnim obmo\u010djem, kjer zagotovo ni vpliva dejavnosti podjetja.\u2019 Trditev je neto\u010dna, napa\u010dno povzeta in bralca zavaja, da dejavnost cementarne nima vplivov na okolje in zdravje ljudi, kar ne dr\u017ei!<\/span><\/p>\n

Spomnimo, da je ob\u010dina Kanal ob So\u010di na pobudo dru\u0161tva Eko Anhovo in CI Danes pristopila k izvajanju ugotavljanja onesna\u017eenosti tal z namenom ugotovitve stanja oziroma stopnje onesna\u017eenosti tal v ob\u010dini Kanal ob So\u010di zaradi morebitnega vpliva dejavnosti cementarne na okolje. Po predhodnem dogovoru s predstavniki civilne dru\u017ebe in ob\u010dine je bilo za odvzem vzorcev zemljin dolo\u010denih pet razli\u010dnih lokacij v okolici cementarne. Analizo vzorcev je opravil Kmetijski in\u0161titut Slovenije, Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire.<\/span><\/p>\n

V ugotovitvah kon\u010dnega poro\u010dila je jasno navedeno<\/strong>, da izmerjene vrednosti elementov v skladu z Uredbo (Ur. l. RS, \u0161t. 68\/96)\u00a0 niso zelo visoke, a \u0161e vedno nekatere izmed njih presegajo vrednosti geokemi\u010dnih (naravnih) ozadij in tako nakazujejo na njihov antropogeni izvor. Kot vzrok pove\u010danih vrednosti vseh prese\u017eenih elementov, bi po ugotovitvah in\u0161tituta, lahko bila industrijska dejavnost.\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

KIS je v kon\u010dnem poro\u010dilu ugotovil preseganja mejnih imisijskih vrednosti na nekaterih lokacijah za\u00a0 elemente: baker (Cu), kadmij (Cd), krom (Cr), nikelj (Ni), kobalt (Co), \u017eivo srebro (Hg) in policikli\u010dne aromatske ogljikovodike (PAH). Najve\u010d elementov s prese\u017eenimi zakonodajnimi mejnimi in opozorilnimi vrednostmi je bilo izmerjenih na Gorenjem polju (kadmij, nikelj, PAH) in v Morskem (baker, krom, nikelj in kobalt). Po en element je presegal zakonodajne mejne vrednosti v Desklah (\u017eivo srebro) in v Kanalu – (nikelj).\u00a0<\/span><\/p>\n

Za element nikelj (Ni) je bila v Morskem prese\u017eena opozorilna vrednost, kar pomeni verjetnost \u0161kodljivih u\u010dinkov ali vplivov na zdravje \u010dloveka ali okolje pri dolo\u010denih vrstah rabe tal (npr. vrti\u010dek, otro\u0161ko igri\u0161\u010de,…)\u00a0<\/span><\/p>\n

Tako kon\u010dno poro\u010dilo Kmetijskega in\u0161tituta, kot tudi dr\u017eavne Agencije za okolje, ki je leta 2021 izvajala meritve kakovosti zraka v Desklah ne izklju\u010dujeta vpliva cementarne kot vzroka za povi\u0161ane elemete nekaterih parametrov v vzorcih zemljin in v zunanjem zraku.<\/strong> Prepri\u010dani smo, da so se z ugotovitvami med prvimi seznanili v Salonitu, zato so trditve, da cementarna ne predstavlja vplivov na okolje, grobe manipulacije in predstavljajo namerno zavajanje javnosti.\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Omenjeno oglasno sporo\u010dilo pa je le eno v vrsti t.i. promocijskih objav cementarne-sose\u017eigalnice, kjer bralcem predstavljajo svoje velikopotezne na\u010drte o poti v oglji\u010dno nevtralnost. Tovrstne vsebine, ki jih so v medijih izpostavljene kot \u2018promocijske objave, \u2018predstavitvene informacije\u2019 in \u2018oglasna sporo\u010dla\u2019 niso ni\u010d drugega, kot pla\u010dljive reklame s katerimi si cementarna – sose\u017eigalnica\u00a0 na vsak na\u010din posku\u0161a popraviti slab ugled.\u00a0<\/span><\/p>\n

S pla\u010dljivimi objavami cementarna – sose\u017eigalnica bralcem prodaja na\u010drte o poti v oglji\u010dno nevtralno proizvodnjo cementa, kar v praksi ne pomeni ni\u010d drugega, kot napoved enormnih dodatnih obremenitev na\u0161ega okolja v obliki pove\u010danja koli\u010dine sose\u017eiga odpadkov za \u0161e enkrat!\u00a0<\/strong><\/p>\n

Cementna industrija je v svetovnem merilu ena najbolj umazanih in okoljsko uni\u010dujo\u010dih industrijskih dejavnosti in kot taka nikakori ne more biti zelena ali trajnostna. Zgodbe o \u2018Zeleni cementarni\u2019 so agresivna oblika greenwashinga, zelene propagande, s katero industrijski onesna\u017eevalci z izredno dovr\u0161enimi marketin\u0161kimi prijemi odvra\u010dajo pozornost od dejanske \u0161kode, ki jo povzro\u010dajo okolju in prebivalcem.\u00a0<\/span><\/p>\n

Tudi podjetja Salonit Anhovo kot trajnostne, napredne in tehnolo\u0161ko dovr\u0161ene cementarne ne prepoznava nih\u010de, saj razen velikega \u0161tevila lastnih pla\u010danih reklamnih \u010dlankov, o njih ne zasledimo medijskih objav.\u00a0<\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n\"Facebook\"<\/a>\"twitter\"<\/a>\"mail\"<\/a>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dne 20.5.2022 je bila v \u010dasopisu Delo v rubriki Promo objavljena predstavitvena informacija z naslovom \u2018Kak\u0161na so tla v okolici cementarne?\u2019, ki jo je naro\u010dilo podjetje Salonit Anhovo d.d.\u00a0 Pla\u010dnik promocijskega oglasa, podjetje Salonit Anhovo d.d., v \u010dlanku navaja ugotovitve Kmetijskega in\u0161tituta (KIS), \u2018da je sestava tal v cementarni in njeni okolici podobna drugim krajem primorske regije in tudi odmaknjenim… Preberi ve\u010d »<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2117,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[24,111,21],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2111"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2111"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2111\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2125,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2111\/revisions\/2125"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2117"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2111"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2111"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2111"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}