{"id":1579,"date":"2020-06-09T20:16:49","date_gmt":"2020-06-09T18:16:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ekoanhovo.org\/?p=1579"},"modified":"2020-08-05T17:04:07","modified_gmt":"2020-08-05T15:04:07","slug":"razmisljanje-ob-svetovnem-dnevu-okolja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/?p=1579","title":{"rendered":"Razmi\u0161ljanje ob svetovnem dnevu okolja"},"content":{"rendered":"

Generalna skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov (UNEP) je leta 1972 razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja<\/strong>. Namen tega dne je ozave\u0161\u010dati o pomembnosti varstva okolja, pritegniti politi\u010dno pozornost in pri ljudeh spro\u017eiti zavest, da so klju\u010dni nosilci oblikovanja prihodnosti. Letos je posve\u010den biotski raznovrstnosti<\/strong>, ki podpira vse \u017eivljenje na zemlji, tudi na\u0161e.<\/p>\n

Svetovni dan okolja obele\u017eujemo \u017ee skoraj pol stoletja, a vedno znova ugotavljamo, da se kljub vse vi\u0161jemu zavedanju o pomenu \u010distega okolja na\u0161i naravi ne godi ni\u010d dobrega. Globalizacija, hiter razvoj in moderen \u017eivljenjski slog terjajo svoj davek v obliki velike porabe naravnih virov kot so rudnine in fosilna goriva. ZN opozarjajo, da bi se poraba naravnih virov do leta 2050, ko naj bi na svetu \u017eivelo 9,5 milijarde ljudi, lahko potrojila in tako postala nevzdr\u017ena za planet<\/strong>. Danes porabimo ve\u010d naravnih virov kot neko\u010d, kar lahko ovrednotimo z ekolo\u0161kim dolgom. Organizacija Global Footprint Network je ekolo\u0161ki dolg definirala kot dan na katerega je \u010dlove\u0161tvo po izra\u010dunih izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. To pomeni, da smo do dolo\u010denega dne v letu porabili \u017ee vse naravne vire, ki so na razpolago za teko\u010de leto ter se zadol\u017eujemo na ra\u010dun prihodnjih generacij. Ekolo\u0161ki dolg nastopi vsako leto prej, kar pomeni, da se poraba naravnih virov pove\u010duje, vse to pa se odra\u017ea v iz\u010drpavanju narave in obremenitvi okolja. V Sloveniji smo v ekolo\u0161ki dolg vstopili \u017ee v prvem \u010detrtletju, kar pomeni, da se vedemo, kot bi imeli na voljo tri planete<\/strong>.<\/p>\n

Ena od posledic \u010dezmerne porabe naravnih virov in posledi\u010dno iz\u010drpavanja okolja v zadnjem desetletju so izraziti ekstremni vremenski dogodki. \u010ce smo v Sloveniji pri\u010de predvsem velikim temperaturnim nihanjem, su\u0161am, poplavam in to\u010dam, pa so se drugje po svetu ljudje zaradi posledic vremena prisiljeni seliti, saj jim je bivanje ponekod onemogo\u010deno. Vse napovedi ka\u017eejo, da se nam v prihodnosti zagotovo obeta \u0161e ve\u010d t.i. okoljskih beguncev.<\/p>\n

Kak\u0161en pa je na\u0161 odnos do okolja?<\/strong> Predvsem v turisti\u010dnem \u017eargonu se Slovenija predstavlja kot zelena oaza v objemu gora, \u017eubore\u010dih rek in potokov, skrivnostnih gozdov ter prostranih travnikov, planot in mogo\u010dnih gora. Pa je v resnici tako? \u017de kratek sprehod do bli\u017enjega gozda ali obre\u017eja reke nam razkrije neprijetno resnico. Odvr\u017eene smeti, divja odlagali\u0161\u010da, plastenke in druga nesnaga nas opominjajo, da se moramo kot posamezniki in ljudje \u0161e veliko nau\u010diti.<\/p>\n

Tudi iz ust politikov vedno znova poslu\u0161amo zvene\u010de parole o ohranjanju narave in skrbi za okolje. Navsezadnje je skrb za okolje postala nekak\u0161en trend, poceni orodje za pridobivanje politi\u010dnih to\u010dk. Resni\u010dno namero politike pa smo imeli mo\u017enost spoznati pred kratkim, ko je vlada pod pretvezo pomo\u010di gospodarstvu zakonsko onemogo\u010dila nevladnim organizacijam sodelovanje v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja<\/strong>. NVO-ji imajo pomembno vlogo, saj zastopajo glas civilne dru\u017ebe in opozarjajo na nepravilnosti ter potencialno \u0161kodljive namere strankarske politike, zato so velikokrat marsikomu trn v peti. V znak protesta je prav pomenljivo – na svetovni dan varstva okolja – zaradi neodzivnosti predsednika Pahorja odstopil odbor za okoljsko in podnebno politiko. Kot je pojasnil predsednik odbora, geograf in ekolog dr. Du\u0161an Plut, bi morala politika krepiti nadzor in funkcije nevladnih okoljskih organizacij, a jih je ravno nasprotno raje onemogo\u010dila. Poteze aktualne oblasti si torej ne moremo razlagati druga\u010de, kot popolne podreditve pravil igre po meri kapitala.<\/p>\n

Z ignorantskim odnosom dr\u017eave do okolja, narave in ljudi smo prebivalci srednjega Poso\u010dja vsakodnevno soo\u010deni<\/strong>. S cmokom v grlu nemo\u010dno opazujemo, kako se praznijo na\u0161i domovi, kako se zapu\u0161\u010deni industrijski objekti spreminjajo v parkiri\u0161\u010da smetarskih tovornjakov, kako neko\u010d staroversko sveti\u0161\u010de Jelenk izginja v krempljih kamnoloma, \u2026 (poljubno dodaj), po dolini pa se \u0161iri nevzdr\u017een smrad, ki onemogo\u010da zadr\u017eevanje na prostem. Tihi ubijalec v obliki toksi\u010dnih kemijskih izpustov, ki se valijo skozi tovarni\u0161ki dimnik sicer ostaja o\u010dem neviden, a se vztrajno in neopazno nalaga v okolje in na\u0161a telesa. Kak\u0161ni bodo ti kraji \u010dez desetletje ali dve?<\/strong> Jih bodo na\u0161i zanamci \u0161e poznali tak\u0161ne, kot jih poznamo mi danes?<\/p>\n

Ob tem ne moremo spregledati brezbri\u017enega odnosa lokalne oblasti, ki se \u0161e vedno dela slepa in gluha za v nebo vpijajo\u010d problem sose\u017eiga odpadkov v Salonitu<\/strong>. Spomnimo, da se je davnega leta 2001 na ob\u010dinskem referendumu ve\u010dina ob\u010danov jasno izrekla proti sose\u017eiganju odpadkov! O tem, kako je bila upo\u0161tevana \u017eelja ob\u010danov ni potrebno izgubljati besed. \u017dupanja se do danes \u0161e ni opredelila do problema sose\u017eiga odpadkov, svoje delo raje posve\u010da razvoju turizma in zeleni destinaciji. V dru\u0161tvu Eko Anhovo pozdravljamo aktivnosti na podro\u010dju turizma v ob\u010dini, a menimo, da je za tovrsten razvoj predpogoj \u010disto in zdravo okolje, kar pa srednje Poso\u010dje zagotovo ni!<\/p>\n

Prav tako je te\u017eko spregledati porogljivosti predsednika uprave dru\u017ebe Salonit Anhovo, ki se javno hvali o prispevku milijona evrov v ob\u010dinsko blagajno<\/strong>. Ob tem zamol\u010di dejstvo, da dobr\u0161en del denarja predstavljajo dav\u010dne dajatve, ki so sicer obvezne!<\/strong> Samo v Desklah smo v zadnjih 10-ih letih izgubili po\u0161to, banko, zapustilo nas je mnogo mladih krajanov, ki so si dom ustvarili dale\u010d stran od tovarni\u0161kega dimnika, kraji stagnirajo. \u017de tako enormnih 108 tiso\u010d ton odpadkov \u017eeli cementarna – sose\u017eigalnica \u0161e pove\u010dati na nepredstavljivih 135 tiso\u010d ton, kar bi pomenilo katastrofo ter zaradi neprimerne cestne infrastrukture dokon\u010den kolaps srednjega Poso\u010dja. \u0160koda, ki se jo povzro\u010da prebivalcem in okolju, je neizmerljiva in nepopravljiva. K preudarnemu razmisleku in bolj odgovornemu pristopu do okoljske politike je v za\u010detku leta pozvalo skoraj 600 zdravnikov!<\/p>\n

Ustava republike Slovenije jasno dolo\u010da, da ima vsak dr\u017eavljan pravico, do \u010distega in zdravega okolja<\/strong>. Okolje v ob\u010dini Kanal ob So\u010di je zaradi aktivnosti tovarne v preteklosti onesna\u017eeno, degradirano ter potrebno temeljite sanacije, na kar jasno opozarja tudi zdravni\u0161ka stroka.<\/p>\n

V dru\u0161tvu Eko Anhovo in dolina So\u010de se zavedamo problematike velikih koli\u010din odpadkov, ki se kopi\u010dijo na deponijah in komunalnih podjetjih. Povpre\u010den Slovenec pridela 495 kg komunalnih odpadkov na leto. Pove\u010duje se dele\u017e lo\u010deno zbranih odpadkov, vedno ve\u010d odpadkov se predela in ponovno uporabi. A kljub temu se koli\u010dine odpadkov na prebivalca z vsako leto pove\u010dujejo. Zavedamo se, da bomo morali za svoje odpadke sami poskrbeti, dolo\u010den del do nadaljnjega najbr\u017e tudi s se\u017eigom. Zato menimo, da potrebujemo celovito re\u0161itev na sistemski ravni, dr\u017eava morala vsem zagotavljati enaka pravila igre! Nesprejemljivo je, da se del odpadkov, ki se jih ne moremo ponovno predelati, po eni strani uni\u010di s se\u017eigom v se\u017eigalnici, ki je tehnolo\u0161ko specializirana za svojo dejavnost in ima za to vso potrebno tehnologijo in kemi\u010dne filtre – po drugi strani pa ista dr\u017eava (ki bi sicer morala skrbeti za dobrobit ljudi in okolja) dopu\u0161\u010da mo\u017enost sose\u017eiga v cementarnah, ki so za tak\u0161no dejavnost neprimerne, saj so brez ustreznih kemi\u010dnih filtrov in brez pravega nadzora<\/strong>. Spomnimo, da v Salonitu se\u017egejo 3x ve\u010d odpadkov, kot v na\u0161i najve\u010dji specializirani se\u017eigalnici v Celju! Poleg tega v cementarno ve\u010dji del odpadkov uvozijo iz tujine! Argument, da je cementarna Salonit Anhovo re\u0161itelj slovenskih odpadkov, je torej neto\u010den in zavajajo\u010d!<\/p>\n

Salonit Anhovo je eden najve\u010djih industrijskih onesna\u017eevalcev v Sloveniji, \u010deprav ima za svoje delovanje vsa potrebna dovoljenja. In prav v podeljevanju dovoljenj in soglasij velikim korporacijam izkazujeta tako dr\u017eava, kot lokalna samouprava, resni\u010den odnos do okolja in ljudi<\/strong>. Ne moremo spregledati \u0161kodljivega delovanja strankarske politike, ki se v posmeh ljudem predstavlja kot zelena in odgovorna, a isto\u010dasno deluje v prid kapitalu in proti volji ter v \u0161kodo lastnim volivcem. Spomnimo, da je sprejetje prej omenjenega spornega zakona, ki onemogo\u010da delovanje NVO-jev, sprejela ravno ta politika! Proti sprejetju \u0161kodljivega zakona je glasovalo 8 poslancev od 83! Ne moremo torej prezreti dejstva, da \u017eal interesi kapitala krepko prevladajo nad dobrobitjo ljudi in narave.<\/p>\n

V kak\u0161nem okolju si torej \u017eelimo \u017eiveti? In kak\u0161nega bomo zapustili na\u0161im zanamcem?<\/strong> Prihodnost na\u0161ih otrok se zrcali v odnosu do narave in okolja. Kaj lahko torej kot posameznik storimo za skupni bolj\u0161i jutri za\u010den\u0161i pri sebi? Ne glede na \u017eivljenjski slog ima vsak od nas \u0161e veliko manevrskega prostora. Potrebujemo sistemske re\u0161itve, a hkrati lahko kot posamezniki s trajnostnim razmi\u0161ljanjem veliko doprinesemo k ohranjanju narave in zdravega okolja<\/strong>. Uporabljajmo manj avtomobila in se raje vozimo s kolesom ali hodimo pe\u0161, \u010de je le mogo\u010de. S tem ne bomo razbremenili le narave, ampak pripomogli k lastnemu bolj\u0161emu po\u010dutju. Kupujmo preudarneje in se vpra\u0161ajmo, kaj in koliko zares potrebujemo. Potro\u0161ni\u0161tvo, kot ga spodbujajo svetovne korporacije, predstavlja eno najve\u010djih ekolo\u0161kih gro\u017eenj okolju, poglablja neenakost in povzro\u010da rev\u0161\u010dino. Posegajmo po lokalnih proizvodih \u2013 s tem bomo pomagali lokalnemu gospodarstvu in proizvedli manj odpadkov! Reciklirajmo \u2013 ve\u010dino odpadkov je mogo\u010de predelati in jih ponovno uporabiti.<\/p>\n

Zazrimo se vase in razmi\u0161ljajmo kriti\u010dno in odgovorno! Namenimo del\u010dek svojega prostega \u010dasa boju za okolje in na\u0161o prihodnost. \u010ce bi vsak posameznik namenil del\u010dek svojega \u010dasa prizadevanju za ohranitev lokalnega okolja, bi kriti\u010dna masa ljudi prepre\u010dila, da bi cementarna \u2013 sose\u017eigalnica predstavljala gro\u017enjo na\u0161i prihodnosti<\/strong>. Ali bomo res dopustili najve\u010djemu industrijskemu onesna\u017eevalcu, da dokon\u010dno uni\u010di prihodnost na\u0161im zanamcem? Za ceno prenovljenega nogometnega igri\u0161\u010da in treh parov novih led sijalk?<\/p>\n\"Facebook\"<\/a>\"twitter\"<\/a>\"mail\"<\/a>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Generalna skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov (UNEP) je leta 1972 razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja. Namen tega dne je ozave\u0161\u010dati o pomembnosti varstva okolja, pritegniti politi\u010dno pozornost in pri ljudeh spro\u017eiti zavest, da so klju\u010dni nosilci oblikovanja prihodnosti. Letos je posve\u010den biotski raznovrstnosti, ki podpira vse \u017eivljenje na zemlji, tudi na\u0161e. Svetovni dan okolja obele\u017eujemo \u017ee skoraj pol stoletja, a… Preberi ve\u010d »<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1586,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[24,111],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1579"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1579"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1579\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1587,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1579\/revisions\/1587"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1586"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1579"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1579"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1579"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}