Na\u0161 namen je:<\/p>\n
– izbolj\u0161anje okolja v katerem \u017eivimo ter ozave\u0161\u010danje javnosti o problematiki (so)se\u017eiganja odpadkov ter izkori\u0161\u010danja naravnih virov,<\/p>\n
– slediti odlo\u010devalcem pri izdajanju okoljevarstvenih dovoljenj, soglasij\u2026 in uresni\u010devanje vsebine le- teh,<\/p>\n
– preverjati verodostojnost meritev,<\/p>\n
– obve\u0161\u010dati in\u0161pekcijske slu\u017ebe o nepravilnostih\u2026 <\/p>\n
<\/p>\n
Usmeritev dru\u0161tva je naravovarstveno in okoljevarstveno podro\u010dje. Zavzemamo se za ustavno pravico do bivanja v zdravem \u017eivljenjskem okolju.<\/p>\n
Vzroki za nastanek dru\u0161tva so:<\/p>\n
– visoka umrljivost in obolevnost med prebivalstvom,<\/p>\n
– izseljevanje prebivalstva, predvsem mladih,<\/p>\n
– slabi kazalniki razvoja ob\u010dine,<\/p>\n
– slabi bivalni pogoji v okolici cementarne,<\/p>\n
– onesna\u017eenost lokalnega okolja.<\/p>\n
<\/p>\n
Poleg azbestoze (priznanih prek 2500 azbestnih bolezni), raka plju\u010d in najhuj\u0161e oblike azbestne bolezni mezotelioma (v ambulanti Deskle kar 122 krat ve\u010d primerov, kot v povpre\u010dni slovenski ambulanti) se pojavljajo tudi druga obolenja in respiratorne te\u017eave, slab\u0161a kakovost \u017eivljenja tudi kot posledica prisotnosti hrupa, v zadnjem \u010dasu tudi smradu, onesna\u017eenje zemlje in vode, ter posledi\u010dno pogojna pridelava sadja in zelenjave, omejevanje gibanja za otroke v bli\u017eini vrtcev in \u0161ol zaradi onesna\u017eenosti tal, razvrednotenje nepremi\u010dnin, izseljevanje (predvsem mladega izobra\u017eenega kadra).<\/p>\n
Nekaj dejstev:<\/p>\n
– generator 98%<\/strong> vseh izpustov iz nepremi\u010dnih virov v ob\u010dini Kanal ob So\u010di je dru\u017eba Salonit Anhovo (vir: Agencija Golea),<\/p>\n – SA ima dovoljenje za sose\u017eig 88 vrst<\/strong> razli\u010dnih odpadkov, med njimi tudi nevarnih (vir: Okoljevarstveno dovoljenje za SA),<\/p>\n – dele\u017e uporabe sekundarnih goriv se znatno zvi\u0161uje in je zna\u0161al leta 2014 60%, petrolkoksa pa 40%<\/strong> (tako imenovani \u00bbpetrolkoks\u00ab ali \u00bbnaftni koks\u00ab je ceneni stranski produkt naftne industrije, ostanek pri rafinaciji nafte, velja za enega najbolj umazanih fosilnih energentov, vir: http:\/\/www.ekokrog.org\/2013\/11\/26\/petrolkoks-je-pomota\/), dele\u017e plina in mazuta je zanemarljiv, (vir: Gradivo na dnevu odprtih vrat SA),<\/p>\n – v SA imajo dovoljenje, da letno sose\u017egejo 108.000 ton odpadkov<\/strong> od tega 15.000 ton nevarnih <\/strong>(vir: Okoljevarstveno dovoljenje za SA),<\/p>\n – da se je med leti 2008 in 2012 pove\u010dala koli\u010dina izpustov nevarnih snovi, in sicer benzena za 269%,<\/strong> amonijaka za 277%,<\/strong> \u017eivega srebra in njegovih spojin za 289<\/strong>%<\/strong>, (vir: Evropski register izpustov in prenosov onesna\u017eeval, E-PRTR),<\/p>\n – SA ima okoljevarstveno dovoljenje, ki mu omogo\u010da izpust 272,4 kilograma \u017eivega srebra in njegovih spojin na leto (vir: IPPC, Okoljevarstveno dovoljenje za SA),<\/p>\n – javno prikazane meritve ka\u017eejo 24 urno povpre\u010dje izpustov in na ta na\u010din prikrijejo posamezne prekora\u010ditve, ki pa jih interno zabele\u017eijo v SA, nedelovanje javnih aplikacij za meritve,<\/p>\n – vplivno obmo\u010dje se zaklju\u010di s tovarni\u0161ko ograjo (v Sloveniji imamo gospodarske dru\u017ebe, ki naro\u010dniku v korist uradno ocenijo vplivno obmo\u010dje v ozkem prostorskem obsegu, z namenom izlo\u010danja drugih strank v proces pridobivanja potrebnih soglasji \/ dovoljenj),<\/p>\n – primerjava mejnih vrednosti emisij snovi v zrak za se\u017eigalnice v EU in za SA<\/strong> izra\u017eene v mg\/m3 (prah 10:30<\/strong>, du\u0161ikovi oksidi 200:800<\/strong>, benzen 1:5<\/strong>, TOC, skupni organski ogljik 10:50<\/strong>, CO ogljikov monoksid 50: neomejeno<\/strong> (v juniju je zna\u0161ala povpre\u010dna vrednost 229mg\/m3) (vir: Ur. l. RS 31\/2007),<\/p>\n – gibanje \u0161tevila zaposlenih v SA je od leta 2004, ko je bilo zaposlenih ve\u010d kot 450 delavcev padlo na nekaj ve\u010d kot 150 delavcev v letu 2013 (vir: SA letno poro\u010dilo 2013),<\/p>\n – med leti 2008 (6007) in 2017 (5342) se je \u0161tevilo prebivalcev v ob\u010dini Kanal ob So\u010di zmanj\u0161alo<\/strong> za – 665 (- 12 %),<\/strong> populacija mladih med 25 in 35 let<\/strong> (894\/2008 \u2013 636\/2017) pa kar za \u2013 258 (18,6%)<\/strong> (vir: Statisti\u010dni urad RS),<\/p>\n – primerjava povpre\u010dne umrljivosti pod 65 let starosti med leti 2005 in 2014 v odstotkih med sosednjimi ob\u010dinami je naslednja Kanal 22,54%,<\/strong> Brda 14,85%, Tolmin 16,67%, Nova Gorica 18,82%, Kobarid 15,44%, Bovec 14,9 (vir: Statisti\u010dni urad RS),<\/p>\n – ob\u010dina Kanal ob So\u010di je v sedmih letih (2009 in 2016) med 212 ob\u010dinami v Sloveniji najbolj nazadovala in se je uvrstila le pred ob\u010dinama<\/strong> Hodo\u0161 in Osilnica. Po kazalnikih razvitosti, primerjava med leti 2009 (1,17) in 2016 (1,03). Koeficient nazadovanja je 0,14. (vir: Ministrstvo za finance RS, Dolo\u010ditev koeficientov razvitosti ob\u010din)<\/p>\n – na\u0161e ob\u010dine ni na seznamu registra ob\u010din, ki skladi\u0161\u010dijo ve\u010dje koli\u010dine odpadkov (gume, petrolkoks in ostali odpadki, tudi nevarni), ali to pomeni, da nima ustreznega na\u010drta v primeru po\u017eara,<\/p>\n – primerjava prihodkov koncesij, ki se v skladu s koncesijskimi pogodbami nakazujejo v ob\u010dinski prora\u010dun za leti 2015 in 2016:<\/p>\n (vir: Ob\u010dina Kanal ob So\u010di, Odlok o prora\u010dunu za leti 2015, 2016)<\/p>\n <\/p>\n Dru\u0161tvo Eko Anhovo in dolina So\u010de se je zaradi obsega problema s katerim se ukvarja povezalo z ostalimi sorodnimi dru\u0161tvi, z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z podobno problematiko ter posamezniki, strokovnjaki razli\u010dnih znanstvenih podro\u010dji (pravniki, kemiki, strojnimi in\u017eenirji, zdravniki, biologi, arhitekti, filozofi, antropologi, sociologi\u2026). Skupaj z 29 dru\u0161tvi in civilnimi iniciativami smo Vladi RS poslali pobudo za sre\u010danje s predsednikom vlade in relevantnimi ministri z naslednjimi zahtevami:<\/p>\n – NEMUDOMA IZBOLJ\u0160A NADZOR nad podjetji in napravami, ki predstavljajo gro\u017enjo okolju in zdravju ljudi, ter v te postopke vklju\u010di strokovno javnost in civilno dru\u017ebo,.<\/p>\n – NE PONAVLJA PRETEKLIH NAPAK: v preteklosti so se dogajale kr\u0161itve, ki se ne bi smele zgoditi. Izvajanje nadzora nad varovanjem okolja potrebuje najvi\u0161jo stopnjo zaupanja dr\u017eavljanov. Ljudje, ki skrbijo za nadzor in dovoljenja, morajo odgovorno opravljati svoje delo. Zato pozivamo k neodvisni kriti\u010dni presoji dela odgovornih, v kateri smo pripravljeni sodelovati.<\/p>\n – ZA\u010cNE V ZGODNJI FAZI VKLJU\u010cEVATI CIVILNO DRU\u017dBO, torej \u017ee takrat, ko se pripravljajo podlage, in potem v nadaljnjih postopkih sprejemanja strategij, predpisov, ume\u0161\u010danja v prostor in presoj vplivov na okolje. Sodelovanje mora biti konstruktivno in odzivno, cilj pa najbolj\u0161i mo\u017een rezultat.<\/p>\n <\/p>\n S predstavitvami okoljskega in zdravstvenega problema sodelujemo na razli\u010dnih tematskih sre\u010danjih, kjer sku\u0161amo problematiko osvetliti z razli\u010dnih zornih kotov. V mesecu juliju smo skupaj s kolektivom Odmevi sodelovali na Kreativnem taboru Sajeta v Tolminu v projektu Odmevi iz nevidnih krajin. Poleg nas so antropolo\u0161ko raziskavo posledic okoljevarstvenih problemov v dolini G\u00f6rschitztal predstavila prof. Ute Holfelder in prof. Klaus Sch\u00f6nberger, Univerza Alpe Adria iz Celovca. Njuna raziskava je predstavljena kot primerjava ekolo\u0161kih problemov in poskus, da se sre\u010dajo ljudje iz razli\u010dnih oddaljenih krajev, ki pa jih kljub temu zdru\u017euje podobna izku\u0161nja (pri njih je bila uporaba azbesta po opozorilu lokalnega zdravnika!!! ukinjena \u017ee leta 1975)<\/strong>. Sogovornik v debati je bil \u0161e predstavnik dru\u0161tva Eko Krog Uro\u0161 Macerl, ki je v debati govoril o isku\u0161njah dru\u0161tva v Zasavju in hkrati spodbudil prebivalce Poso\u010dja na sodelovanje in skupne akcije na podro\u010dju ekologije ter dr. Miha Kozorog z oddelka za etnologijo in antropologijo univerze iz Ljubljane.<\/p>\n V za\u010detku leta 2018 pripravljamo podobna tematska sre\u010danja z gosti razli\u010dnih znanstvenih podro\u010dji ter predstavniki sorodnih dru\u0161tev, da na\u0161im ob\u010danom in zainteresirani javnosti predstavijo videnje okoljske problematike v sodobnem \u010dasu.<\/p>\n O opisanih problemih obve\u0161\u010damo slovenske in\u0161titucije (Varuhinjo \u010dlovekovih pravic, Predsednika dr\u017eave, Predsednika vlade, poslance v dr\u017eavnem zboru, NIJZ Slovenije, ARSO, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor\u2026).<\/p>\n Prav v tem \u010dasu v Evropskem parlamentu poteka na pobudo evroposlancev iz Italije, \u0160panije, Gr\u010dije\u2026 \u0161ir\u0161a razprava glede problematike sose\u017eiga odpadkov v cementarnah, v katero se bodo vklju\u010dili tudi nekateri na\u0161i evroposlanci ter predstavili problem v slovenskem prostoru. Opozorili bomo tudi na grobo kr\u0161enje 27. \u010dlena Direktive 2000\/76\/ES.<\/p>\n Dela je ogromno, vendar je na\u0161a naloga, da kot odgovorni ljudje vlo\u017eimo veliko energije in svojega prostega \u010dasa v zdravo, lep\u0161o okolico v kateri se bomo vsi dobro po\u010dutili, iz katere mladi ne bodo ve\u010d odhajali, temve\u010d prihajali.<\/p>\n Dr\u017eava ima zakone, predpise, mejne vrednosti\u2026, ki so jih zapisali ljudje razli\u010dnih interesnih skupin, z razli\u010dnimi cilji, vrednostnimi stopnjami, etiko in moralo. Nekatere pri tem vodijo \u017eelja po dokazovanju, da so najbolj\u0161i, da dose\u017eejo najvi\u0161ji dobi\u010dek, najvi\u0161jo produktivnost, \u2026, druge, da bodo ljudje in njihovi potomci \u017eiveli v zdravem, prijetnem okolju, da bodo predvsem varni, vmes je \u0161e barvna paleta interesov, predlogov in mnenj.<\/p>\n Naj na koncu poudarimo, da namen dru\u0161tva NI ZAPRTJE<\/strong> tovarne Salonit Anhovo, saj se zavedamo pomena delovnih mest, predvsem tistih z visoko dodano vrednostjo. \u017delimo le, da deluje tako, da bo za zdravje ljudi (tudi zaposlenih v SA) in okolje predstavljala \u010dim manj\u0161e tveganje ter, da bo njeno delovanje v interesu prebivalcev ob\u010dine Kanal ob So\u010di danes in tudi za prihodnje rodove! To je:<\/p>\n – da z najve\u010djo skrbnostjo izkori\u0161\u010da mineralne surovine, ki so nenadomestljiv naravni vir,<\/p>\n – da si prizadeva za proizvodnjo produktov z visoko dodano vrednostjo (kakovosten cement, kon\u010dni izdelki iz te surovine oz. drugi izdelki in produkti),<\/p>\n – da \u010dim bolj omeji prodajo oz. izvoz polizdelka, cementnega klinkerja v tuje dr\u017eave,<\/p>\n – da \u010dim bolj izkoristi prednost bli\u017eine \u017eeleznice za potrebe prevoza produktov in tako razbremeni zelo obremenjeno So\u0161ko cesto,<\/p>\n – da kot gorivo za svojo proizvodnjo v veliki meri uporablja \u010distej\u0161a goriva (plin, mazut) in v manj\u0161i meri sekundarna goriva (petrolkoks in 88 razli\u010dnih vrst odpadkov),<\/p>\n – da v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu odstrani razpadajo\u010de azbestne plo\u0161\u010de s svoje lastnine,<\/p>\n – sanira lokacijo starega Anhovega ter tako poka\u017ee, da ji je res do ljudi in okolja,<\/p>\n – preneha z omejevanjem svobode govora, demokrati\u010dnega dialoga, izmenjave mnenj, pomislekov\u2026 s tem, da s pooblastilom odvetni\u0161ke pisarne posku\u0161ajo disciplinirati, morda celo uti\u0161ati \u010dlane na\u0161ega dru\u0161tva, nekatere druge ob\u010dane ter celo zdravnike.<\/p>\n Prizadevamo si vzpostaviti normalen dialog s predstavniki lokalne skupnosti. \u017delimo si, da bi nas sprejemali, da nas ne bi \u010dutili, kot nasprotnike, temve\u010d, kot enakovredne sogovornike, predvsem pri okoljski problematiki (tu smo si nabrali \u017ee veliko znanja). Na\u0161 edini cilj je, da bi se vsi ob\u010dani na\u0161e ob\u010dine v svojem doma\u010dem okolju po\u010dutili dobro, \u017eiveli zdravo, da bi na\u0161e premo\u017eenje, ki so ga ve\u010d desetletji ustvarjali na\u0161i predniki ohranilo vrednost, da pospe\u0161imo in podpiramo razvoj turizma, majhnih in srednje velikih ekolo\u0161ko nespornih podjetij, da podpiramo pozitivne dejavnosti na\u0161ih ljudi. Predvsem pa, da zadr\u017eimo mlade in izobra\u017eene v na\u0161em okolju.<\/p>\n Odlo\u010dno pa nasprotujemo prekomernemu izkori\u0161\u010danju naravnih virov, onesna\u017eevanju okolja, ni\u017eanju vrednosti na\u0161ega premo\u017eenja, slab\u0161anju psihi\u010dnega zdravja zaradi stalno prisotnega strahu ob slabih izku\u0161njah z uporabo azbesta. Najbolj nas je strah, da nam bodo po 30, 40, 50 letih izkori\u0161\u010danja na\u0161ega kraja tujci rekli zbogom ter nam zapustili izropan kamnolom, tiso\u010de ton razpadajo\u010de azbestne kritine, ru\u0161evine propadle tovarne, sami pa bodo s seboj odnesli milijone dobi\u010dka, ki ga bodo skovali na \u017ertvi na\u0161ega kraja ob So\u010di.<\/p>\n Vsem ob\u010danom, ki nas podpirate se iskreno zahvaljujemo. Hkrati pa vabimo vse, ki se strinjate, da je le zdravo, \u010disto in prijetno okolje vredno \u010dlovekovega bivanja v 21. stoletju, da se nam pridru\u017eite. Prav vsi ste dobrodo\u0161li. Veseli bomo va\u0161ih idej, energije, dovolj bo \u017ee kak\u0161en spodbuden komentar ali v\u0161e\u010dek na na\u0161i fb oz. spletni strani, kjer vsakodnevno objavljamo novice o na\u0161ih aktivnostih.<\/p>\n Spo\u0161tovani ob\u010dani in ob\u010danke! V lu\u010di zadnjih dogodkov (nesprejetje sklepov s strani svetnikov ob\u010dine Kanal ob So\u010di, ki bi ARSO nalo\u017eil ponovno presojo vplivov na okolje pred izdajo okoljevarstvenega soglasja k Pove\u010danemu izkori\u0161\u010danju mineralnih surovin v kamnolomu Anhovo) pa tudi zaradi neto\u010dnih zapisov o delovanju na\u0161ega dru\u0161tva v zadnjem glasilu Most ter internem glasilu dru\u017ebe Salonit Anhovo Na\u0161 list, smo… Preberi ve\u010d »<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[111],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1162"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1162"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1162\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1168,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1162\/revisions\/1168"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1162"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1162"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1162"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
![\"Facebook\"](\"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/wp-content\/plugins\/social-media-feather\/synved-social\/image\/social\/regular\/64x64\/facebook.png\" "\\"Deli")
<\/a>![\"twitter\"](\"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/wp-content\/plugins\/social-media-feather\/synved-social\/image\/social\/regular\/64x64\/twitter.png\" "\\"Deli")
<\/a>![\"mail\"](\"https:\/\/www.ekoanhovo.org\/wp-content\/plugins\/social-media-feather\/synved-social\/image\/social\/regular\/64x64\/mail.png\" "\\"Deli")
<\/a>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"