V društvu Eko Anhovo in dolina Soče smo že neštetokrat opozorili na diskriminatornost veljavne okoljske zakonodaje, ki sosežigalnicam (to je industrijskim napravam, v katerih se sosežigajo odpadki, kot je na primer cementarna) dovoljuje nekajkrat večje izpuste škodljivih snovi v zrak v primerjavi z namenskimi sežigalnicami odpadkov. Posledično sosežigalnice veliko bolj obremenjujejo okolje in zdravje okoliških prebivalcev.
Spomnimo: takšne so na eni strani največje dovoljene emisije škodljivih snovi v zrak iz sežigalnic in na drugi strani največje dovoljene emisije istih snovi za cementarno Salonit Anhovo:
Poleg tega cementarne že zaradi svojih tehnoloških značilnosti izpuščajo v zrak zelo velike količine izpustov. Cementarni Salonit Anhovo je na primer dovoljen izpust 620.000 m3/uro, v letu 2018 je povprečno znašal 454.100 m3/uro. Ko dovoljene izpuste v mg/m3 pomnožimo z dejanskimi izpusti v m3/uro, vidimo da se iz cementarne izpuščajo v zrak ogromne količine teh škodljivih snovi.
Februarja 2020 je v Državnem zboru potekala izredna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbora za zdravstvo, na katerem so odločevalci prvič doslej prisluhnili tem opozorilom. Oba odbora sta pozvala Vlado naj ustanovi medresorsko delovno skupino, ki bo s sodelovanjem zdravstvene in okoljevarstvene stroke preučila možnosti za zaostritev dovoljenih emisij sosežigalnic na nivo, ki velja za sežigalnice odpadkov. V maju 2020 je bila nato medresorska delovna skupina ustanovljena, vendar le formalno, saj z delom ni pričela. Prvi in doslej edini sestanek delovne skupine je bil izveden šele septembra 2020. Dogovorjeno je bilo, da bo naslednji sestanek potekal oktobra, vendar se to ni zgodilo – kljub več pozivom in kljub obljubam ministra za okolje g. Vizjaka v Državnem zboru. Menda zaradi epidemioloških ukrepov, kar je neresen argument, saj se delovanje državnih inštitucij kljub ukrepom ni ustavilo. Prej se zdi da ministrstvo za okolje in prostor ignorira delovanje te delovne skupine, mogoče celo v navezavi z industrijskim onesnaževalcem.
Na naša opozorila se je nato v maju 2021 odzvala stranka Levica, ki je pripravila in vložila v Državni zbor v obravnavo predlog Zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. V njem je predvidena izenačitev pogojev za delovanje sežigalnic in sosežigalnic odpadkov, tako da bi se zagotovilo manjše obremenjevanje okolja in večjo zaščito zdravja vseh prebivalcev, ki živijo v okolici sosežigalnic. Najpomembnejša določila zakona so naslednja:
- izenačujejo se mejne vrednosti emisij škodljivih snovi v zrak za sežigalnice in naprave za sosežig, tako da se predpisane vrednosti za sosežigalnice zaostrujejo na nivo, ki že velja za sežigalnice odpadkov,
- odpravlja se izjeme, ki so doslej omogočale napravam za sosežig, da izpuščajo še večje količine škodljivih snovi od predpisanih, na primer žveplovih oksidov (SO2) in plinastih organskih snovi (TOC),
- izenačen je časovni interval meritev emisij škodljivih snovi, tako da so tudi pri napravah za sosežig merodajne polurne povprečne vrednosti (in ne več celodnevne, ki so omogočale »skrivanje« občasnih velikih vrednosti),
- dodatno so predpisane trajne meritve emisij živega srebra (Hg), občasne meritve ostalih težkih kovin, dioksinov in furanov pa se morajo izvajati pod določenimi pogoji. Odpravlja se možnost, da se trajne meritve nekaterih škodljivih snovi (vodikovega klorida, vodikovega fluorida, SO2, NOx) nadomestijo z zgolj občasnimi meritvami.
- krajša se dovoljeni čas preseganja mejnih vrednosti emisij v zrak v primeru motenj v tehnološkem procesu,
- podatki trajnih meritev škodljivih snovi v zrak se morajo sproti sporočati Agenciji RS za okolje, ki jih mora tekoče prikazovati na svoji spletni strani.
- odpravlja se Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo cementa, ki cementarnam dodatno omogoča večje izpuste rakotvornega benzena.
V društvu Eko Anhovo se zahvaljujemo stranki Levica, da je prisluhnila našim opozorilom in pozivom ter pripravila predlog zakona. Smo nevladna in nepolitična organizacija, vendar cenimo pomoč politične stranke, ki poleg besed in načelnih obljub zmore tudi konkretna dejanja za izboljšanje našega bivalnega okolja in zdravja. Zato pozivamo tudi ostale politične stranke, da v Državnem zboru podprejo ta predlog zakona. Varovanje okolja in zdravja ljudi ni ideološka tema – je civilizacijska vrednota ter izraz humanosti in solidarnosti do soljudi. Z veseljem se bomo zahvalili tudi drugim političnim strankam, ki se bodo konkretno zavzele za to.
Na predlog zakona sta se pred kratkim odzvala cementarna Salonit Anhovo in Gospodarska zbornica Slovenije. Kar ne preseneča, saj je predsednik uprave cementarne hkrati predsednik upravnega odbora regijskega dela zbornice.
Gospodarska zbornica Slovenije je v sporočilu medijem napisala, da predlog zakona »ruši skupni evropski pristop«, ker da »uvaja parcialni vpogled na tovrstne naprave in odstopa od skupne evropske zakonodaje«. Celotno sporočilo je dostopno na spletni strani zbornice.
Trditev Gospodarske zbornice ne drži: dovolj je prebrati 17. člen Zakona o varstvu okolja, ki jasno omogoča vladi, da mejne vrednosti emisij lahko določi tudi strožje, kot jih določajo zaključki o BAT:
Predlog zakona torej ničesar ne »ruši«, ampak le normalno uveljavlja možnost avtonomnega odločanja posamezne države, da nekatere vidike varovanja okolja določi tudi strožje od skupnih načel. Kar je razumljivo, saj so nacionalne države kljub integraciji v EU še vedno obdržale določeno mero avtonomije na posameznih področjih.
Je mogoče da Gospodarska zbornica Slovenije ne pozna slovenskega zakona o varstvu okolja?
Salonit Anhovo pa je v objavi na spletni strani napisal, da zaostrovanje pogojev, ki ga prinaša predlog zakona, »ni smiselno«, saj da so že na poti k znižanju ogljičnega odtisa in emisijskih parametrov. Poleg tega naj bi bil cement, ki ga proizvajajo, »strateška lokalna surovina«, zato bi omejevanje proizvodnje vodilo k uvozu cementa iz držav, kjer nastaja veliko več CO2 in povzročalo dodatne emisije zaradi porabe goriva za prevoz na dolge razdalje. Celotno sporočilo je dostopno na spletni strani podjetja.
Navedbe cementarne Salonit Anhovo bi lahko označili za zavajanje. Kajti cementarna že dolgo časa ne proizvaja le cementa za oskrbo slovenskega gradbeništva (»strateške lokalne surovine«), ampak tudi velike količine polizdelka -cementnega klinkerja, ki ga izvaža cementarnam v sosednji Italiji, kar nima nobene zveze z interesi slovenske države in lokalnega okolja. Nasprotno: italijanske cementarne se tako izognejo izkoriščanju njihovih mineralnih surovin in obremenjevanju njihovega okolja z emisijami iz cementnih peči (na račun večje degradacije našega okolja in zdravja). Transport cementnega klinkerja v Italijo se poleg tega izvaja s kamionskimi transporti, tako da Salonit Anhovo dejansko sam počne tisto, pred čemer svari: že povzroča velike dodatne emisije v prometu.
O tem za koliko so se v preteklosti zmanjšale emisije CO2 in s tem ogljični odtis cementarne Salonit Anhovo, pa govorijo podatki Agencije za okolje: tudi v letu 2020 so se skupne emisije CO2 še povečale, tako kot že veliko let pred tem. Ob teh podatkih dobijo napovedi cementarne za v naprej povsem drugačno sliko:
Skupne emisije CO2 cementarne Salonit Anhovo (vir podatkov: Agencija RS za okolje)
Za konec: Predlog zakona o sežigalnicah in napravah za sosežig prinaša prebivalcem, ki živimo v okolici cementarne in podobnih industrijskih naprav, upanje da bomo naredili korak k izboljšanju našega okolja in zdravja. Zato pozivamo vse, da predlog zakona ne glede na svoje politične nazore podpremo. Politične stranke, ki se v svojih programih zavzemajo za varovanje okolja, pa da to zavzemanje konkretizirajo s podporo zakonu v Državnem zboru.
Prepričani smo da bo današnja diskriminatorna okoljska zakonodaja, ki nas postavlja v vlogo tretjerazrednih državljanov, slej ko prej odpravljena. Storimo to zdaj!
